Intervju:
Uspehot na Granit e mojot ličen predizvik! Strašo Milkovski e eden od malkuminata menadžeri vo Makedonija, koi uspeaja od svoeto ime da izgradat svoeviden brend i vo javnosta da se poistovetuvaat so imeto na kompanijata koja ja rakovodat. Pa taka koga nekoj zboruva za direktorot na Granit, go oslovuva kako Strašo-Granit. Toj status go zarabotija samo onie menadžeri koi ne samo što vo javnosta zračat so posvetenost i požrtvuvanost, tuku uspeaja kompanijata koja ja upravuvaat da ja izdignat na edno novo nivo na uspeh.
Koga Strašo Milkovski zboruva za Granit, zrači so mnogu emocii, posvetenost i samodoverba. Granit, kompanijata koja toj počna da ja rakovodi pred rečisi 20 godini, denes e sinonim za kvalitet vo gradežništvoto i kompanija so čij uspeh Makedonija kako država može samo da se gordee.
Granit na čelo so Milkovski uspešno ja pomina tranzicijata i privatizacijata, i se vrati ne samo na starite, tuku osvoi i mnogu novi pazari. Imeto na Granit vo poslednite nekolku godini redovno se pojavuva na listata na svetski najdobrtei gradežni izveduvači.
“Sakav od Granit da napravam firma so koja što jas ќe se gordeam i ќe ostavam beleg na moeto vreme”, veli Milkovski. Ovoj poriv, mora da se priznae, go nemaa mnogu direktori .
Granit denes e akcionersko društvo so nad sedum iljadi akcioneri i edno od društvata koi go privlekuva interesot na najgolem del od investitorite na Makedonskata berza.
Milkovski za Kapital zboruva za patot na uspehot koj trebaše da se pomine za Granit da stane ona što e denes, no i za ona što najmnogu gi interesira investitorite- planovite za razvoj i novite biznis zdelki na makedonskiot gradežen gigant Granit.
-Granit e edna od retkite uspešni prikazni vo Makedonija. Koj beše patot koj Granit go odeše za da stane ona što e denes?
Edna od presvrtnite točki i preduslovi što Granit stana edna od uspešnite makedonski prikazni e privatizacijata na kompanijata. Vo toa vreme postoeja četiri golemi gradežni firmi- Granit, Pelagonija, Mavrovo, Beton i Ilinden. Granite e edinstvena od ovie kompanii koja se opredeli da ima rabotničko akcionerstvo. Zošto se donese takva odluka? Granit togaš vrabotuvaše 6.000 luѓe i nemaše nikakva možnost firmata da ja kupi menadžmentot ili da se pravi bilo kakva druga rabota. Što drugo da se napraveše, ќe beše lošo ili nezakonski.
Jas stanav generalen direktor na Granit na 42 godini. Pred toa 10 godini rabotev kako direktor na Granit vo Delčevo. Sakav od Granit da napravam firma so koja što jas ќe se gordeam i ќe ostavam beleg na moeto vreme.
Bev ubeden deka za da ja konsolidirame kompanijata i site da bidat zadovolni treba da napravime rabotničko akcionerstvo. Se raboteše za komunizam, sistem vo koj rabotnicite ne zemaa plata, tuku ličen dohod. Mnogu teško beše točno da se odredi kolkav e pridonesot na sekoj poedinec vo kompanijata.
Togaš kako edinstveno pravilno rešenie se čineše kapitalot na Granit, koj togaš se procenuvaše na okolu 7,5 milioni evra, da se podeli na site vraboteni podednakvo spored stažot, odnosno godinite na rabotenje vo Granit. Nešto poveќe od tri milioni akcii se podelija na site vraboteni. Odlučivme da čekame kako pazarot na kapital ќe se razviva. I togaš beše jasno deka site šest iljadi vraboteni ne možat i nemaat interes da bidat akcioneri. Deka kako što pazarot na kapital ќe se razviva, nekoi od niv ќe sakaat da si gi prodadat svoite akcii i deka akcionerskata struktura nema zasekogaš da ostane takva.
Za ovoj predlog vodev golema vojna, no na krajot se pokaža deka imav pravo.
Imaše predlog Granit da se podeli na posebni gradilišta vo Bitola, Ohrid i taka da prodolži da se razviva ponatamu. Meѓutoa vo toj period počna krizata na Balkanot, počna raspaѓanjeto na Jugoslavija i sfativme deka edinstvena aktivnost kade gradežnicite možat da najdat siguren interes e niskogradba.
http://www.total.com.mk/D...onID=23&ArticleID=578